Ali pasivne stavčne strukture v ruščini pomenijo, da so pasivni tudi Rusi?

Ljubljana, 18.04.2016 | Ruski jezik in kultura
main-news-img

Čeprav je primarna funkcija jezika sporazumevanje in prenašanje informacij, pa vsakdo, ki se uči ruskega jezika, kmalu opazi, da ta v sebi skriva pravo prostranstvo – med drugim različni jeziki močno zaznamujejo narode, ki jih govorijo, ter vplivajo na njihovo razumevanje sebe in sveta.

Pogosto slišimo, da imajo narodi, ki živijo severneje, več besed za sneg in belo barvo kot narodi, ki živijo južneje, saj sta sneg in belina pomemben del okolja, ki jih obdaja. Jezikoslovci pa so se lotili še ene zanimive primerjave, in sicer med stavčnimi strukturami v ruskem in angleškem jeziku. Opazili so namreč, da Rusi, ko govorijo o stvareh, ki se jim dogajajo, sebe le redko izpostavijo kot aktivnega udeleženca – takšen primer so stavčne strukture «мне холодно»,«у меня болит голова» in «мне страшно», ki dajejo vtis, da se z govorcem dogaja nekaj, na kar sam nima vpliva. V angleščini se za izražanje istih občutij uporabljajo izrazi »I am cold«, »I have a headache« in »I am scared«, ki govorca predstavijo v precej bolj aktivni luči in odgovornost za stanje, v katerem se nahaja, prenesejo nanj.  To po mnenju nekaterih raziskovalcev posledično prispeva k temu, da naj bi govorci angleškega jezika k različnim situacijam pristopali bolj aktivno, medtem ko naj bi govorci ruščine odgovornost pogosteje prelagali na zunanje okoliščine.

Slovenci se z izrazi kot so »zebe me«, »boli me glava« in »strah me je« prav tako nagibamo k ruskemu, »pasivnemu« polu, vsekakor pa to, do kakšne mere so stavčne strukture v določenem jeziku povezane z življenjsko naravnanostjo njegovih govorcev, ostaja odprto vprašanje.